Prijava | Registriraj se
Poroka - vino & jedi
Uživanja vina je del bogate evropske kulture. V vinorodnih deželah in drugod po svetu so vina nepogrešljivi sestavni del jedilnika, zmerno uživanje vina pa izraz spoštovanja do vinogradnika in vinarja ter njegovega pridelka.

Izredna pestrost in raznolikost vin nam omogoča, da lahko vina družimo z različnimi jedmi, od aperitiva do sladkega zaključka jedilnika ter degistiva.

Vina uporabljamo v kuhinji na več načinov: pri marinadi  ali pri pripravi različnih omak. Tudi pri pripravljanju jedi pred gostom so nepogrešljiva sestavina le teh in obenem tudi destilati iz njih s katerimi flambiramo različne jedi.

Sommiljerji pa z svojim znanjem » poročamo« vina z jedmi in ustvarjamo prijetno sozvočje med hrano in vinom.

Vsak bolj svečani obrok ponavadi pričnemo z aperitivom, ki naš želodec vzpodbudi, da začne razmišljati o hrani. Za aperitiv izbiramo zlasti suha peneča vina, pa tudi suha in polsuha prijetna, sveža mirna vina z nežno cvetico. Manj primerna aperitivna vina so alkoholno močna pa tudi bolj sladka in ekstraktno bogata. Neprimerna je navada je da za aperitiv ponujamo žganja in močne alkoholne pijače.

Pri izboru vin upoštevamo bogatost jedilnika, njegovo kakovost ter pomen obroka. Vsakdanji hitro pripravljen obrok bomo popestrili le z enim dobro izbranim vinom, ki dobro sodi k širši paleti ne preveč zahtevnih jedi. Tukaj bodo dobrodošle zvrsti, vina, ki so sestavljena iz večih vinskih sort, imenujemo jih tudi cuveji.

Pri bolj zahtevnem obroku, ki je sestavljen iz večih hodov bomo posvetili več pozornosti. Začeli bomo z skrbno izbranim vinom za aperitiv, ki bi ga lahko potegnili tudi čez juho. Ponavadi pa pri hladni predjedi presenetimo že z drugim vinom, ki je izbrano v sozvočju z izbrano jedjo in tako tudi nadaljujemo do konca našega obroka in k vsakemu novemu hodu priporočamo novo ustrezno vino, včasih tudi več.

Dobro je, da upoštevamo naslednja načela: mlajša vina ponudimo pred starejšimi, lažja pred težjimi in upoštevamo da pričnemo z nižjo kakovostjo in do konca obroka stopnjujemo kakovost vin, tako da ponavadi končamo z najvišjo kakovostjo. Obroka ponavadi ne pričnemo z rdečim vinom, če pa je že treba pa ponudimo rose´.  Svečanost ponavadi zaključimo z degistivom, kjer pa je zelo primeren kakšen vrhunski vinski destilat.

Pri izbiri vina nista pomembna le barva in sorta, ampak predvsem pridelovalno območje in letnik, ki lahko odločilno vpliva na kakovost. Za večino jedi je pomemben okus vina. Količina nepovretega sladkorja, količina kislin ter večja ali manjša količina taninskih snovi. Suha in polsuha vina so bolj primerna k predjedem in glavnim jedem, polsladka in sladka pa k sladicam ali pa jih ponudimo povsem samostojno.

Pri nekaterih skupinah jedi  bomo težje našli sozvočje, zato je potrebno poznati širši izbor vin, ki je primeren jedem pripravljenih z kisom, svežo čebulo ali jedem pripravljenih z bolj pekočo omako. Sladice pripravljene z več čokolade imajo zelo ozek izbor ustreznih vin. Primerna so bogata zelo polna, večji del posebna sladka rdeča vina.

Sodobna gastronomija je pri iskanju sozvočja med jedmi in vini bolj svobodna in ne postavlja tako togih pravil kot nekoč. Upošteva tradicijo v določenih krajih in raznolik okus sedanjih porabnikov vina. Zelo pomembno je, da dobro poznamo vina iz raznih območij, različne sorte, letnike in tudi pridelovalce pa se bomo lažje izognili napačni izbiri. Malo smelosti pri iskanju novih kombinacij pa je tudi zelo dobrodošlo.


Branko Slavinec
  ostale teme
O društvu | Vodstvo  | Organi društva | Člani na spletu | Pridruži se | Članski materiali | Sommelierske teme | Zgodovina | Mediji | Podpirajo nas | Članski odsek | Foto utrinki | Piškotki
© 2010 Društvo vinskih svetovalcev Sommelier Slovenije